Pisal sem za revije (Obrazi, Grazia, …), najpogosteje več tisoč znakov dolge intervjuje, ki sem jih opravil v živo in si zanje vzel ves potreben čas. Številni boste vedeli, kakšna redkost je to, a nostalgičnega idealista v sebi nisem nikoli želel zatreti. Del razmišljanj sem objavil v kolumnah, včasih v dnevnem časopisju (Večer, …), zelo veliko pa sem pisal za spletne strani ali pod psevdonimi.
Uredniki so prepoznavali željo po drugačnem pisanju, mimo običajnih vprašanj, in izpostavljanje tem, ki bi morda ostale skrite ali spregledane. Nabrane izkušnje mi še danes koristijo pri pripravi kandidatov na soočenja in odgovarjanju na vprašanja, prav tako pa ostajajo lepi spomini na obdobje, ki ga je ena takrat najbolj izpostavljenih primadon slovenskega gledaličča povzela z: ‚Ne vem, če imam tri take intervjuje na leto — da kdo pripravi še toliko programa okoli članka, to pa sploh ne.“
Spletne strani in besedila zanje so bila dodana vrednost studia, ki sem ga soustvarjal med letoma 2013 in 2024.